Moj seznam spletnih dnevnikov

ponedeljek, 21. december 2009

Imamo božično smrečico


Zdravo brezzvezniki!

Z veseljem vas obveščamo, da imamo skupno božično drevesce. Smrečico sta postavili Emanuela in Katarina, stoji pa na poti na Šmarno gor s Peskov, malce pod sedlom.

Vabimo vas, da si jo ogledate in še kaj obesite nanjo. To zagotovo prinese veliko sreče v 2010!

ponedeljek, 23. november 2009

nedelja, 31. maj 2009

30.05.2009 DM tek- zmagovalke

Pa smo ga le dočakale…..DM tek namreč….. Zgodil se je v soboto v Tivoliju, ampak preden se je zgodila sobota, so tekle priprave, ki so se začele že v začetku meseca aprila…..prve priprave smo zamudile, na naslednih osmih pa smo bile vedno prisotne….brezveznice namreč. Dobivale smo se ob četrtkih ob 17.15, da smo naredile strategijo treninga in ga takoj po prihodu trenerja predale njemu, koliko pa ga je trener Matej Cankar upošteval,pa je že drugo vprašanje…..
Trenirale nismo samo v Tivoliju,enkrat smo naravo zamenjale z fitnesom in nato še cel vikend okrevale, ker nas je tamkajšnji trener Milan izmučil do konca s SPORT easyline in besedami »kar pomatrajte se, saj me vidite prvič in zadnjič«….pa še kako prav je imel. Naslednja menjava Tivolija, pa je bil obisk Atlantisa in kot se za prave športnice spodobi smo imele najprej uro vodne aerobike…..potem pa užitek v bazenih, masaže, savna…..in na koncu še dobro ohlajeno pivo.
Z nami na treningih se je pojavil tudi Jani Klemenčič, ki se je namenil priti samo enkrat, vendar mu je bilo tako všeč, da je prišel še nekajkrat, samo v soboto ga ni bilo na startu…..pojavil pa se je na cilju, saj je vedel, kaj imamo s sabo….borovničke. In da ne pozabim, na pripravah se je pojavil tudi naš brezzveznik, ki je tekel z nami in nas vzpodbujal, da ne odnehamo, čeprav smo bili tisti dan deležni poštene nevihte in bi bile primerne za tekmovanje miss mokre majčke. Nekatere smo se dobile v petek, dan prej in prevzele majčke in čipe, ta bolj pridne so to storile že prej….pohvalno. Sobota….vreme oblačno, temperatura 8 st.C, hladno jutro, vendar primerno za tek in smo se dobile s športnimi torbami ob 8.30 pod odrom, z malce nervoze, malce treme, saj je večina tekla prvič, ampak smo vedele, da bomo zmogle. In čakale….čakale…..čakale, da se pojavijo naši brezvvezniki, da nam počuvajo naše športne torbe……in nič, nobenega od nikoder in, ker smo ženske multipraktiki, smo se morale znajti po svoje in smo se, zato hvala B., da nam je v ekspresnem času uredila varovanje naših torb, saj je bila v njih neprecenljiva vrednost….borovničke na več načinov. Razočarane nad moškim delom brezzveznikov, smo se podale na ogrevanje in hitro pozabile na težavico, ki smo jo same rešile, saj je ura tekla in čas za start se je hitro bližal…..pa še sončke je posijal…. ..….zasliši se pok ….in smo šle počasi proti startni črti, saj je bila pred nami množica lila majčk in se enostavno ni dalo teč, imele pa smo to čast, da smo zastartale ob glasbeni spremljavi Čukov. Tekle smo 5 km in po približno 30-40 minutah pretekle ciljno črto srečne, zadovoljne in ponosne nase….. Na startu se nam je pridružila še ena brezzveznica, ki pa je tekla 10 km….čestitamo!!! Vmes sta se nam pridružila še dva brezzveznika, ki sta stavila na nas, a ne? Sledila sta ples in zabava s skupinoČuki do konca……

Aha…..a sem kje povedala, kako se imenuje naša tekaška ekipa?????
BOROVNIČKE!!!!!!!

http://www.youtube.com/watch?v=bFos15_IExA


Če se nam želiš pridružit, veš, kje nas najdeš……se vidimo spet v četrtek…..se že pripravljamo na 5 DM tek , ki bo naslednje leto…..
Vztrajala, obveščala, vzpodbujala in zapisala Emanuela













ponedeljek, 25. maj 2009

24.05 Vzpon na GOLICO

Na zgodnje nedeljsko jutro smo se zbrali v Tivoliju ob 6.00. Seveda še malo zaspani in z možgani na »off«. Po nekajminutni zamudi smo se odpravili proti našem izhodišče. Vmes pa naredili obvezen postanek na postajališču Torovo z jutranjo kavico. Po nadaljevanju poti smo na Jesenicah zavili desno proti našem izhodišču na Planini pod Golico, kjer nas je čakal del ekipe.
Po kratki pripravi ( nastavitev teleskopskih palic, obuvanje gojzarjev…) smo zagrizli pot proti koči na Golici. Pot je razmeroma strma in marsikdo je bil presenečen, da smo bili po dobri uri hoje že pri koči. Po kratkem počitku je večina nadaljevala proti vrhu Golice. Po slabih 30 min vzpona smo bili na vrhu. Takrat je tudi posijalo sonce (kot je bilo naročeno :) ). Po uživanju v razgledu, dobri debati in seveda veliko smeha smo se odpravili nazaj do koče. Kjer smo naredili daljši odmor za počitek in okrepčilo. In nato nadaljevali pot v dolino do izhodišča. Do tja smo prispeli malo čez poldne.

Področje Golice je značilna po narcisah, ki so se letos pokazale v pravem razcvetu.

Dan je bil še dolg, zato nas je del odšel na pot okoli Blejskega jezera….. o podrobnostih pa drugič, no omenil bi, da smo videli 1 m dolgega soma z značilnimi brkami.

Bilo nas je: 11 in dva kužka.

Zapisal: GP







sreda, 20. maj 2009

16.05.2009 PIKNIK- mesečno srečanje

Majsko mesečno srečanje brezzveznikov se je odvijalo ob Podpeškem jezeru. Lokacija
prekrasna . Trava (celo pokošena za naše aktivnosti), voda, gozd, dekce, hrana, pijača,
triindvajset brezzveznikov, kaj je še lepšega!
Vremenska napoved nič kaj prida. Vendar, ker smo brezzvezniki prežeti z pozitivno
energijo, se nismo ustrašili in tako smo bili ob jezeru skoraj sami. VREME PA ČUDOVITO.
Sicer malo vetra, kar je naredilo, da je bila igra badmintona še bolj zanimiva. Pohodniki so
izkoristili sprehod do Sv. Ane iz katere je prekrasen razgled na Ljubljansko barje. Ostali pa so se martinčkali ob jezeru na dekcah. Proti večeru nam tudi roji komarjev niso mogli do živega,
kajti proti Autanu niso imeli nobene možnosti.
Ker sva organizatorja trenutno plesna navdušenca, je logično, da sva razmišljala tudi o »muziki« tako se je pomol nad jezerom za nekatere spremenil v plesišče.
Glavna vez piknika je bil golaž, ki je bil pripravljen že dan prej.
Zaupam vam recept:
- razmerje 1:1 (čebula, meso)
- sestavine po občutku, ki me je malo zapustil (pozabila sem na chili in poper, bo drugič bolje,
obljubim): VELIKO česna in peteršilja, rdeča paprika, pelati, sol, žlica moke, malo vode in
veliko več REFOŠKA.
- nekoga, ki zreže 5 kg čebule in ravno toliko mesa. (najbolje uporabiti moškega brezzveznika, če se
seveda strinja)
- predvsem pa veliko dobre volje, pozitivne energije in USPEH RECEPTA JE ZAGOTOVLJEN!

Majska organizatorja A. in P.



sreda, 13. maj 2009

12.05 ROLANJE PO LJ

Na lep torkov dan sem organiziral rolanje po LJ. Bilo nas je ravno prav (1 organizator, 1 udeleženec in 1 navijačica).
Po začetnem ogrevanju na kotalkarskem poligonu v Tivoliju, sva se odrpavila v smeri WTC, nato zavila proti BTC, kjer sva naredila pavzo z MC sladoledom. Rolanje se je nadaljevalo v smeri centra po Šmartinski in mimo Kozolca do Tivolija. Kjer naju je pričakala Navijačica (žal brez ustrezne opreme :P )


Še link do trase:




View ROLANJE in a larger map


Pa nekaj tehničnih podatkov:

največja hitrost: 36 km/h

povprečna: 19 km/h

prevoznih: 12 km

nedelja, 22. februar 2009

21.02 Sankanje na Stari Ljubelj

Na pustno soboto, smo se zbrali na standardni lokaciji v Tivoliju in se odpravili na Ljubelj, kje nas je čakal drugi del skupine. Parkirali smo na platoju,kjer je bila nekoč carina ( Se še spomnite potovanj v Borovlje po olje,riž in pralni prašek, in seveda zakuhanih stoenk? ). Na samem platoju si je možno izposodit sani od proizvajalca MAKS. Kar smo nekateri izmed nas tudi naredili.
In seveda začeli vzpon na Stari Ljubelj. Samega vzpona je približno za eno uro. In seveda smo vmes uživali v razgledu, dobri debati in si mislili: »Kaj mi je tega treba bilo«. Nekje na sredi poti je posijalo sonce in vzpon je minil zelo (pre)hitro. Na vrhu smo se sprehodili proti Avstriji, spoznali vse vrhove okoli. In potem v kočo na čaj in »štrudl«. Pa še nekaj dobrot se je znašlo iz nahrbtnika.
In že smo se s sankami spustili proti Ljubelju. Snežne razmere so res idealne. Pri prvem spustu smo se spuščali počasi…. Pri prihodu na izhodišče, smo se soglasno odločili, da se ponovno povzpnemo. V drugem spustu, pa smo že dobro obvladovali sanke in uživali v drvenju skozi ovinke. Seveda drugi spust ni bil dovolj, tako da smo se strmine proti prelazu Stari Ljubelj lotili še tretjič. Pri zadnjem vzponu je tudi sonce pokazalo svojo moč, tako da je del skupine užival na soncu ( kot martinčki), del pa z hitrim tempom mahnil na vrh. In potem divji spust v dolino.
Počasi so se začeli delati pajčevine v želodcu, tako, da smo se hitro odpravili proti gostišču. Kjer smo bili postreženi z zelo dobrim kosilom (mogoče zaradi lakote). Med kosilom pa seveda dobra debata… kot vedno.
Po kosilu , ker se nam je povrnila energija, smo se odpravili do slapu , oddaljenega nekaj minut hoje.
In potem v poznem popoldnevu vsak proti svojem domu.
Bilo nas je: 3 ženske, 9 moških.