21.02 Sankanje na Stari Ljubelj

Na pustno soboto, smo se zbrali na standardni lokaciji v Tivoliju in se odpravili na Ljubelj, kje nas je čakal drugi del skupine. Parkirali smo na platoju,kjer je bila nekoč carina ( Se še spomnite potovanj v Borovlje po olje,riž in pralni prašek, in seveda zakuhanih stoenk? ). Na samem platoju si je možno izposodit sani od proizvajalca MAKS. Kar smo nekateri izmed nas tudi naredili.
In seveda začeli vzpon na Stari Ljubelj. Samega vzpona je približno za eno uro. In seveda smo vmes uživali v razgledu, dobri debati in si mislili: »Kaj mi je tega treba bilo«. Nekje na sredi poti je posijalo sonce in vzpon je minil zelo (pre)hitro. Na vrhu smo se sprehodili proti Avstriji, spoznali vse vrhove okoli. In potem v kočo na čaj in »štrudl«. Pa še nekaj dobrot se je znašlo iz nahrbtnika.
In že smo se s sankami spustili proti Ljubelju. Snežne razmere so res idealne. Pri prvem spustu smo se spuščali počasi…. Pri prihodu na izhodišče, smo se soglasno odločili, da se ponovno povzpnemo. V drugem spustu, pa smo že dobro obvladovali sanke in uživali v drvenju skozi ovinke. Seveda drugi spust ni bil dovolj, tako da smo se strmine proti prelazu Stari Ljubelj lotili še tretjič. Pri zadnjem vzponu je tudi sonce pokazalo svojo moč, tako da je del skupine užival na soncu ( kot martinčki), del pa z hitrim tempom mahnil na vrh. In potem divji spust v dolino.
Počasi so se začeli delati pajčevine v želodcu, tako, da smo se hitro odpravili proti gostišču. Kjer smo bili postreženi z zelo dobrim kosilom (mogoče zaradi lakote). Med kosilom pa seveda dobra debata… kot vedno.
Po kosilu , ker se nam je povrnila energija, smo se odpravili do slapu , oddaljenega nekaj minut hoje.
In potem v poznem popoldnevu vsak proti svojem domu.
Bilo nas je: 3 ženske, 9 moških.